Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki z različnimi oblikami pouka omogoča pridobivanje znanja in najrazličnejše spretnosti. V poletnih mesecih, ko učitelji načrtujemo novo šolsko leto, pa se nam je porodila ideja, da bi za učence pripravili še kakšno nenavadno, zabavno izkušnjo – učence povabiti, da spoznajo šolo še ponoči. Ali si tudi šola vzame čas za počitek, ko se umiri otroški živ-žav? Pri ideji nas je podprla tudi ravnateljica Nadja Stegne. Razmišljali smo, kako popestriti dejavnost, in se spomnili, da imajo tudi naši učenci številne talente, zato smo se odločili, da organiziramo Šola ima talent. Določili smo termin, in sicer predpraznični čarobno obarvan decembrski čas. Predzadnji dan šole smo organizirali Noč v šoli & Šola ima talent. Prijavilo se je 44 učencev od 5. do 9. razreda.
Ob 17. uri so se učenci s svojimi spalkami zbrali v avli in že vstopnica v obliki čokoladnega bonbona je nakazovala, da naslednje ure druženja ne bodo običajne. Učenci so se razporedili po skupinah ali se na svoj nastop pripravljali individualno. Ker je bil decembrski čas, je bila rdeča nit njihovega ustvarjanja obarvana v prazničnem duhu. Uživali smo v glasbenih, plesnih, dramskih točkah, nekateri so se preizkusili tudi kot stand up komiki in še tisti, ki so imeli pred velikim odrom v šolski avli nekaj treme, je le-ta ob podpori ostalih učencev izzvenela. Prav vsi so se izkazali, vsak na svojem področju, in žirija, ki so jo predstavljale štiri učiteljice, je imela težko nalogo. V finale so se uvrstili devetošolci – Gaja in Paulina, ki sta se predstavili s pevsko točko, in Ahac, Jaša ter Nejc. Zmagovalca so s tajnim glasovanjem izbrali učenci sami. Z bučnim aplavzom smo nagradili zmagovalno skupino, devetošolce Ahaca, Jašo in Nejca, ki so napisali svojo avtorsko pesem z globljim prazničnim sporočilom. Kakor je v navadi po vsakem finalu, smo tudi mi pripravili zabavo, na kateri so učenci plesali, se igrali, tkali medsebojne ter medgeneracijske vezi, učiteljice pa smo jim pripravile božični punč. Vonj cimeta in zadovoljni nasmehi otrok so preplavili šolo.
Ker nas je drugo jutro čakal še zadnji dan pouka pred daljšimi počitnicami, nekateri izmed teh učencev so naslednji dan nastopali še na šolski proslavi, smo z zabavo zaključili ob 22. uri in učilnice spremenili v spalnice. Vznemirjenost je vseeno bila prevelika, težko je bilo zatisniti oči, kaj šele zaspati. Otroški smeh je odmeval še dolgo v noč in budilke so nas vse prehitro prebudile v zgodnje jutro. Naspan verjetno ni bil nihče od nas, zagotovo pa vsi hvaležni za novo izkušnjo, ki bi jo bilo vredno še kdaj ponoviti.
